Projekt

Dialoško spominjanje

Osnovna ideja

Dojemanje lastne zgodovine je zelo pomembno za samopodobo in odnose s sosedi, zlasti v regiji Alpe-Jadran. Vendar pa nesporne nacionalistične pripovedi še vedno obstajajo ne le na Koroškem, temveč tudi v Sloveniji in Furlaniji-Julijski krajini. V preteklosti so se te ideje, ki posamezne “druge” dojemajo kot grožnjo, večkrat medsebojno krepile.

Temu se želimo z razvojem skupnih, večperspektivnih gradiv za šolski pouk zoperstaviti. Razviti želimo nadnacionalno razumevanje zgodovine, ne le postnacionalistično. Pomembno je, da se mladi in civilna družba zavedajo priložnosti skupne dediščine v regiji Alpe-Jadran. V ta namen se izvaja “dialoško spominjanje”: V postnacionalistični skupni regionalni zgodovini regije Alpe-Jadran se spodbuja kritična analiza zgodovinskih virov in s tem preizpraševanje lastnega razumevanja zgodovine. Konflikti nikakor niso izpuščeni, temveč se soočijo in prvič izpostavijo različni pogledi in pripovedi. Na ta način se lahko razvije empatija do stališč “drugih”, rasteta zaupanje in vpogled – gre za proces z odprtim koncem.

Pred projektom: začetni premisleki PDF

Po projektu: Načelna izjava PDF

Preberite več o dialoškem spominjanju

Kaj pomeni naš projekt

Podatki o projektu

Cilji in naloge

Časovni razpored in metodologija

Predavanje iz projektov dialoga in za projekte dialoga

Dialoško spominjanje kot produktivno draženje

Onstran absolutiziranja in relativiziranja: “Relativiziranje”

Podatki o projektu

  • Trajanje: dve leti (januar 2022 – december 2023)
  • Financiranje: avstrijsko zvezno kanclerstvo, sredstva za spodbujanje etničnih skupin (“volilna donacija”)
  • Načrtovani rezultati:
    • Komentirana učna gradiva iz treh držav – s pregledom njihove uporabe
    • Primeri dobrih praks pri izbranih temah
    • Primerjalna študija o izkušnjah z dialoškim spominjanjem v regiji Alpe-Jadran
    • Politična izjava o dialoškem spominjanju v regiji Alpe-Jadran
    • Spletna platforma za dokumentiranje rezultatov
    • Zgodovinski poudarek: druga polovica 19. stoletja do prve svetovne vojne – vendar so upoštevane tudi druge izkušnje

Cilji in naloge

  1. Komentirana učna gradiva iz treh držav – s pregledom njihove uporabe
  • Zbirka učbenikov, po možnosti s komentarji o njihovi uporabi
  • Primerjava učbenikov iz treh držav (okvir, vsebina, ideologija) s poudarkom na obdobju pred prvo svetovno vojno, po možnosti prevod v druga dva jezika, razlaga (izdelava skupne analitične mreže)
  • Če je mogoče, predlogi za večperspektivni pogled v vsaki državi
  1. Primeri dobre prakse na izbrane teme: dobrodošle so vse izkušnje s transnacionalnim pristopom!
  2. Primerjalna študija izkušenj z dialoškim spominjanjem v regiji Alpe-Jadran; na podlagi
  • razpravah na skupnih delavnicah in
  • objavljenem gradivu
  1. Načelna izjava o dialoškem spominjanju v regiji Alpe-Jadran. V zaključni fazi projekta bo pripravljen povzetek vseh izkušenj
  2. Digitalna platforma (spletna stran) za dokumentacijo (rezultati delavnic, primerjava gradiv iz treh držav itd.)

Časovni razpored in metodologija

  • Pripravljalna faza (jesen/zima 2021/22):Koncept, osnovni dokumenti, iskanje sodelavcev in oblikovanje delovne metodologije
  • Prva faza (pomlad/poletje 2022): Vzpostavitev treh delovnih skupin (Italija, Slovenija in Avstrija), tri delavnice (na nacionalni ravni), zbiranje učnih gradiv in izkušenj, teoretičnih konceptov itd., zagon spletne platforme;
  • Druga faza (jesen/zima 2022/23): Primerjava prvih zbranih gradiv; prva transnacionalna delavnica 1. oktobra (Celovec); ustanovitev transnacionalnih delovnih skupin;
  • Tretja faza (pomlad/poletje 2023): transnacionalna priprava gradiv, če je to že mogoče: testne izvedbe v šolskih razredih (ali drugih kontekstih)
  • Zaključna faza (jesen/zima 2023): zdruga transnacionalna delavnica; pregled kakovosti novih gradiv, preizkus v šolskih razredih, priprava teoretičnih besedil in javna predstavitev rezultatov;

Predavanje iz projektov dialoga in za projekte dialoga

  • Trpljenje enega ne izniči trpljenja drugega
  • Storjena krivica ne opravičuje druge krivice
  • Človek se lahko bori za pravično stvar, a kljub temu stori krivico
  • Pravična stvar ostaja pravična, tudi če njeni zagovorniki delajo napake
  • Pri soočanju s preteklostjo ne gre le za pogled nazaj, temveč tudi za vzpostavljanje odnosov med generacijami
  • Gre za razumevanje sedanjosti in prizadevanje za prihodnost: lokalno, regionalno in kozmopolitično
  • Vsak napredek v politiki spominjanja je rezultat resnega dialoga
  • Alpe-Jadran ni nostalgija za preteklostjo, temveč mirovni projekt za prihodnost

Dialoško spominjanje kot produktivno draženje (“odtujitev”) in učna izkušnja

  • Učenje kulture konflikta in kulture miru
  • Resno jemanje trpljenja druge strani
  • Sprejemanje in zavračanje “nepravilnega” spomina drugega (legitimnost – resnica)
  • Sprejemanje novih stvari, spreminjanje lastne pripovedi, samokritika
  • Konflikt in ohranjanje različnih stališč
  • Razbijanje front, vendar fronte tudi ostajajo (“dvigovanje” ali preseganje)

Onstran absolutiziranja in relativiziranja: “Relativiziranje”

  • Pripovedi je treba z dialoškim soočanjem postaviti v medsebojni odnos “povezati”
  • Nasprotujoče pripovedi so skozi to “suspendirane” (transcendirane) > potrebujejo/pogojujejo drug drugega

Resnica ne leži v sredini: od načela izključevanja k sožitju > sožitje namesto tekmovanj ali kompromisov