Projekt
Dialoško spominjanje
Osnovna ideja
Dojemanje lastne zgodovine je zelo pomembno za samopodobo in odnose s sosedi, zlasti v regiji Alpe-Jadran. Vendar pa nesporne nacionalistične pripovedi še vedno obstajajo ne le na Koroškem, temveč tudi v Sloveniji in Furlaniji-Julijski krajini. V preteklosti so se te ideje, ki posamezne “druge” dojemajo kot grožnjo, večkrat medsebojno krepile.
Temu se želimo z razvojem skupnih, večperspektivnih gradiv za šolski pouk zoperstaviti. Razviti želimo nadnacionalno razumevanje zgodovine, ne le postnacionalistično. Pomembno je, da se mladi in civilna družba zavedajo priložnosti skupne dediščine v regiji Alpe-Jadran. V ta namen se izvaja “dialoško spominjanje”: V postnacionalistični skupni regionalni zgodovini regije Alpe-Jadran se spodbuja kritična analiza zgodovinskih virov in s tem preizpraševanje lastnega razumevanja zgodovine. Konflikti nikakor niso izpuščeni, temveč se soočijo in prvič izpostavijo različni pogledi in pripovedi. Na ta način se lahko razvije empatija do stališč “drugih”, rasteta zaupanje in vpogled – gre za proces z odprtim koncem.
Pred projektom: začetni premisleki PDF
Po projektu: Načelna izjava PDF
Preberite več o dialoškem spominjanju
Kaj pomeni naš projekt
Podatki o projektu
Cilji in naloge
Časovni razpored in metodologija
Predavanje iz projektov dialoga in za projekte dialoga
Dialoško spominjanje kot produktivno draženje
Onstran absolutiziranja in relativiziranja: “Relativiziranje”
Podatki o projektu
- Trajanje prve faze projekta: januar 2022 – marec 2024
- Financiranje: avstrijsko zvezno kanclerstvo
- Načrtovani rezultati:
- Komentirana učna gradiva iz treh držav: Avstrije, Italije in Slovenije
- Primeri dobrih praks izbranih didaktičnih gradiv, ki se že uporabljajo
- Primerjalna študija o izkušnjah z dialoški spominjanjem v regiji Alpe-Jadran
- Politična izjava o dialoškem spominjanju v regiji Alpe-Jadran
- Spletna platforma za dokumentiranje rezultatov
- Trajanje druge faze projekta: september 2023 – december 2024
- Financiranje: avstrijsko zvezno kanclerstvo
- Načrtovani rezultati:
- razvoj programov usposabljanja učiteljev na Pedagoški visoki šoli na Koroškem
- preizkušanje in vrednotenje transnacionalnih učnih enot in gradiv
- nadgradnja/razširitev obstoječe spletne strani „dialogischeserinnern.at“, „dialoškospominjanje.si“ in „lamemoriadialogica.it“) ter večjezična predstavitev rezultatov na spletni platformi
Cilji in naloge
- Učna gradiva za tri države – s pregledom njihove uporabe
- Zbirka učbenikov
- Primerjava učbenikov iz treh držav (okvir, vsebina, ideologija)
- Če je mogoče, predlogi za večperspektivni pogled v vsaki državi
- Razprave o izkušnjah s spominjanjem na podlagi dialoga v regiji Alpe-Jadran
- Pregled dosedanjih programov usposabljanja učiteljev
- Nadaljnja usposabljanja za učitelje na Koroškem
- Izvedba več šolskih projektov o novo zasnovani ponudbi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja ter o novih didaktičnih učnih gradivih
- Evalvacija in izboljšanje didaktičnih gradiv s pomočjo učiteljev, ki sodelujejo v projektu
- Razširitev obstoječe spletne strani „dialogischeserinnern.at“, „dialoškospominjanje.si“ in „lamemoriadialogica.it“ – večjezična predstavitev rezultatov na spletni platformi
Kronologija prve faze projekta:
Pripravljalna faza (pomlad – zima 2021):
- Konceptualizacija
- Priprava izhodiščnih dokumentov
- Iskanje potencialnih udeleženk in udeležencev projekta
- Izdelava delovne metodologije
1. faza (zima – pomlad 2022):
- Zbiranje in pregled obstoječega učnega gradiva
- Izvedba treh »nacionalnih« delavnic v Italiji, Avstriji in Sloveniji:
- 19. 3. v Kulturnem domu v Gorici/Gorizia/Görz s 13 udeleženkami in udeleženci
- 22. 4. na Pedagoški visoki šoli v Celovcu/Klagenfurt/Celovec z 12 udeleženkami in udeleženci
- 24. 5. na Zavodu za šolstvo v Ljubljani/Laibach/Lubiana s 14 udeleženkami in udeleženci
- Oblikovanje treh nacionalnih delovnih skupin, sestavljenih iz (nekdanjih) učiteljic in učiteljev, znanstvenic in znanstvenikov ter kulturnih delavk in delavcev
- Konceptualizacija trijezične spletne platforme (spletna stran: dialoskospominjanje.si)
2. faza (poletje 2022 – zima 2023):
- Razvoj in priprava kriterijev za primerjalne analize učbenikov ter sistematična primerjava prvega zbranega gradiva
- Izvedba prve »trinacionalne« konference (1. oktobra v Koroškem deželnem arhivu v Celovcu/Klagenfurt/Celovec) s 23 udeleženkami in udeleženci iz Italije, Avstrije in Slovenije, kjer so bili predstavljeni in razpravljeni prvi pristopi k primerjavam učbenikov in osnutki transnacionalno uporabnega gradiva ter spletne strani
- Oblikovanje tematskih (mednarodnih) delovnih skupin za nadaljnji razvoj in didaktizacijo konkretnega učnega gradiva za poučevanje regionalne zgodovine s »transnacionalnim« značajem
- Začetek koncepta »dialogičnega pisanja« tematskih besedil v kontekstu izzivov transnacionalnega poučevanja zgodovine (glej: povezava)
3. faza (pomlad 2023 – zima 2024):
- (Začasna) vsebinska in didaktična finalizacija učnega gradiva
- Izvedba druge »trinacionalne« konference (7. oktobra 2023 na Univerzi v Celovcu/Klagenfurt/Celovec) s 26 udeleženkami in udeleženci za predstavitev in razpravo o predhodnih rezultatih projekta (učno gradivo, primerjave učbenikov, metabesedila)
- Finalizacija in grafična priprava ter objava projektnih rezultatov na spletni strani
- Priprava temeljne izjave o »Dialoškem spominjanju v alpsko-jadranskem prostoru« (glej: povezava)
Kronologija druge faze projekta:
1. faza (jesen 2023 – zima 2023/24):
- Analiza trenutnega stanja obstoječih možnosti za izobraževanje in usposabljanje učiteljic in učiteljev na Koroškem/Kärnten, z vidika kulture spominjanja
- Priprava predlogov za nadaljnji razvoj in preoblikovanje obstoječih izobraževalnih in izpopolnjevalnih programov
- Razvoj novih programov za izpopolnjevanje učiteljic in učiteljev na Koroškem/Kärnten glede na koncepte in vidike transnacionalnih in inkluzivnih kultur spominjanja ter »dialoškega spominjanja«, ki so bili razviti v 1. delu projekta
2. faza (zima 2023/24 – jesen 2024):
- Izvedba novih programov za izobraževanje in izpopolnjevanje učiteljic in učiteljev na Koroškem/Kärnten z naslovom »Zgodovina »drugih«: novo didaktično gradivo za obravnavo nasprotujočih si narativov« (22. 2. in 6. 3. 2024 na Pedagoški visoki šoli na Koroškem)
- Oblikovanje vrstniške skupine, sestavljene iz učiteljic in učiteljev ter strokovnjakinj in strokovnjakov
- Preizkus in evalvacija novih učnih enot oz. učnega gradiva na sledečih šolah v Avstriji:
– HAK Althofen – Business-, Agrar und Industrie-HAK
– MS Nockberge
– Mittelschule St. Jakob im Rosental
– BG/BRG Porcia
– Praxismittelschule der Pädagogischen Hochschule Kärnten
- Preizkus in evalvacija novih učnih enot oz. učnega gradiva na sledečih šolah v Italiji:
– Istituto tecnico “Sandro Pertini” di Monfalcone (turismo)
– Istituto comprensivo BEM di Gradisca d’Isonzo (agrario)
– Istituto Tecnico Einaudi di Staranzano
– Liceo Artistico Max Fabiani di Gorizia
3. faza (poletje – jesen 2024):
- Znanstvena končna evalvacija
- Delavnice za refleksijo z vrstniško skupino (8. 11. in 13. 11. 2024 na Pedagoški visoki šoli na Koroškem).
- Priprava priporočil za nadaljnji razvoj gradiva.
4. faza (jesen – zima 2024):
- Razširitev spletne strani z novim oz. prilagojenim gradivom – glej:
– https://dialoskospominjanje.si
– https://lamemoriadialogica.it
- Diseminacija v akademskem in neakademskem okolju:
– https://volksgruppen.orf.at/slovenci/stories/3293298/
– https://volksgruppen.orf.at/slovenci/stories/3293163/
– https://volksgruppen.orf.at/slovenci/stories/3292392/
Nadaljnje dejavnosti (od pomladi 2025 dalje):
- Predstavitev rezultatov na mednarodnih konferencah in delavnicah, med drugim na Festivalu jezikov (5.–6. 9. 2025 v Kulturnem domu Gorica) in na letnem srečanju Avstrijskega združenja za didaktiko zgodovine (6.–7. 11. 2025 na Pedagoški visoki šoli na Koroškem).
Izkušnje iz projektov dialoga in za projekte dialoga
- Trpljenje enega ne izniči trpljenja drugega
- Storjena krivica ne opravičuje druge krivice
- Človek se lahko bori za pravično stvar, a kljub temu stori krivico
- Pravična stvar ostaja pravična, tudi če njeni zagovorniki delajo napake
- Pri soočanju s preteklostjo ne gre le za pogled nazaj, temveč tudi za vzpostavljanje odnosov med generacijami
- Gre za razumevanje sedanjosti in prizadevanje za prihodnost: lokalno, regionalno in kozmopolitično
- Vsak napredek v politiki spominjanja je rezultat resnega dialoga
- Alpe-Jadran ni nostalgija za preteklostjo, temveč mirovni projekt za prihodnost
Dialoško spominjanje kot produktivno draženje (“odtujitev”) in učna izkušnja
- Učenje kulture konflikta in kulture miru
- Resno jemanje trpljenja druge strani
- Sprejemanje in zavračanje “nepravilnega” spomina drugega (legitimnost – resnica)
- Sprejemanje novih stvari, spreminjanje lastne pripovedi, samokritika
- Konflikt in ohranjanje različnih stališč
- Razbijanje front, vendar fronte tudi ostajajo (“dvigovanje” ali preseganje)
Onstran absolutiziranja in relativiziranja: “Relativiziranje”
- Pripovedi je treba z dialoškim soočanjem postaviti v medsebojni odnos “povezati”
- Nasprotujoče pripovedi so skozi to “suspendirane” (transcendirane) > potrebujejo/pogojujejo drug drugega
Resnica ne leži v sredini: od načela izključevanja k sožitju > sožitje namesto tekmovanj ali kompromisov
